[ Pobierz całość w formacie PDF ]
BES
e
DA
BES
e
DA
GOSPOD FRIDOLIN ÎOLNA
ELEKTRONSKA KNJIGA
Fran Milãinski
Gospod
Fridolin Îolna
in njegova
druÏina
OMNIBUS
1
 
BES
e
DA
BES
e
DA
GOSPOD FRIDOLIN ÎOLNA
Fran Milãinski
GOSPOD FRIDOLIN ÎOLNA
IN NJEGOVA DRUÎINA
Veselomodre ãrtice I.
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-222-X
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
 
 BES
e
DA
GOSPOD FRIDOLIN ÎOLNA
Vsebina
Naredba ‰t. 5742
4
O oti‰ãancu in vremenski brigi
17
Muhe
23
O kozici, slovnici in blagostanju
27
Kolektivna razstava slikarske klape »Odojak«
35
Kleveta
39
Realna ponudba
45
Revmatizem
50
Zaradi moje petdesetletnice
55
Kravji zvonec
59
Podgane
65
Smrtna kosa
70
3
 
BES
e
DA
GOSPOD FRIDOLIN ÎOLNA
Naredba ‰t. 5742
D
a priãnem stvar od kraja: nisem bil pa trdim, da
tudi sedaj ta hip nikakor nisem brez stikov z vla-
do. Ne le kot drÏavljan in davkoplaãevalec vobãe! Mar-
veã so stiki moje malenkosti z visoko vlado doloãnega in
osebnega znaãaja, da, v doloãeni smeri — pomni, v do-
loãeni smeri! — celo prijateljski in prisrãni.
Du‰evni sem delavec in ni da bi se z omenjenimi sti-
ki pona‰al. Toda nimam povoda pa nimam niti pravice,
zatajevati dejstev, ko je stvar tako rekoã zgodovinska. So
pa tudi osebni oziri na lastni ugled, ki takisto zahteva-
jo ãim temeljitej‰o razjasnitev poloÏaja.
*
Torej tiste dni je toãil Jernaã na Poljanah ·tajerca. Do-
brega, prav dobrega. Zdaj to lahko razodenem odkrito
in brez kvarnih posledic, ko ga je Ïe potoãil. Kapljica
rezka, da ti je pr‰ela v nos, dehteãa kakor reseda, ne pre-
veã kisla, ravno prav moãna, prijetna du‰i in jetrom,
skratka pravcati balzam vsemu notranjemu ãloveku.
Bilo je tiste dni pri Jernaãu od jutra do pozne noãi go-
stov kakor ãebel v panju in so drug nad drugega glasno
4
 
 BES
e
DA
GOSPOD FRIDOLIN ÎOLNA
in s poudarkom grajali ‰tajerca, ga devali v niã in ubo-
gega Jernaãa zmerjali kakor psa, da se upa in za drag
denar toãi neusmiljeno to brozgo — toliko da ga niso
vrgli iz lastne gostilne. Pa so bili navedeni izbruhi oãit-
ne ogorãenosti docela umestni in celo potrebni, zakaj v
Jernaãu, dasi drugaãe ni bil napaãen ãlovek, so tiãali ne-
ugnani krãmarski instinkti. âe si privo‰ãil le koliãkaj
hvale njegovemu vinu, Ïe mu ni dala vest, da ga ne bi pri
tej priãi po vseh pravilih umnega kletarstva zme‰al in
izprevrgel. In se res ni dalo drugaãe odpomoãi zavrÏnim
njegovim nagonom nego s ãim krutej‰o oceno njegove-
ga blaga.
Pri Jernaãu sva torej bila jaz in ãastivredni ãlan viso-
ke vlade, v ãigar osebnosti se je udejstvoval, in kakor
trdim, se udejstvuje ‰e vedno skraja poudarjeni stik med
mojo malenkostjo in vlado. No in od Jernaãa sva jo
ubrala po stari ‰egi ‰e v kavarno Beograd in se spomi-
njam natanko, kako se je vse priãelo in vrstilo, tako na-
tanko, kakor da se je zgodilo vãeraj — niãesar nisem po-
zabil.
Tema je bila kakor v kozjem rogu. Zrak sveÏ kakor
gorski vrelec, vendar ne brez nemih pozdravov in obe-
tov z gorkej‰ega juga — zima z nado pomladi. — Jaz sem
du‰evni delavec, dovzeten za tajinstveni ãar noãi — o,
pardon! . . .
5
 
[ Pobierz całość w formacie PDF ]